Več razlogov, zakaj trije Kazahstanci (Brazilci). Dejstvo pa je, da bi si - kot je dejal tudi ruski selektor -, tudi Kazahstan in Rusija (za nekatere tudi Rusilija) zaslužila biti v finalu. Tu spomnim na neke sodniške zadeve v polfinalu.
A Portugalci z ljubljencem občinstva Ricardinhom, Pedrom Caryjem, junakom finala Brunom Coelhom, na videz nerodnim Andrejem Coelhom in drugimi so - kakorkoli že - zasluženo na vrhu. Tudi zaradi skupine njihovih navijaško-pevsko navdahnjenih navijačev ...
Turnir pa je - po mojem skromnem mnenju - uspel. Povprečno cca. 5000 gledalcev na tekmo (pač, uradno). Tudi če je bilo realno manj, je to kar zanimiva/velika zadeva. Futsal zna privlačiti (žogo pač imamo radi vsi, kakršno koli že, še posebej, če se jo obdeluje z nogo).
Precej tekem je pokazalo, da je futsal zelo gledljiv in razburljiv šport. Tudi mali in veliki finale sta bila obračuna, ki sta v mnogočem pokazala futsalske čare. Obstaja pozitiven vtis po prvenstvu.
Ne gre pa pričakovati futsalskega "booma" v Sloveniji, kot mi je že pred EP povedal eden glavnih na ljubljanskem turnirju. Nenazadnje so temu potrjujoči primeri uspehi naših odbojkarjev, košarkarjev in odbojkarjev. Instant navdušenje je, česa več pa ne. (Ali?). Tudi zaradi zvez. (Ali?).Tudi zaradi navijaške kulture.(Ali?).
V glavnem - ni bilo težko praktično vsak dan se iz Stožic vračati po polnoči. Kot smo pa s kolegi ugotovili, je naše delo nekajkrat trpelo.
Namreč, varnostniki v medijskem centru so imeli toliko občutka za novinarsko delo, kot ga ima Jakov Fak na sprožilnem prstu pri -30 Celzijevih.
Pa srečno našim zimskim športnikom na jugu Koreje.
